Bolj učinkovito zdravite srčne in možganske kapi

Würzburški raziskovalci pojasnjujejo mehanizem strjevanja krvi

Odsotnost ključne beljakovine za strjevanje krvi, fosfolipaze D1, ščiti pred srčnim infarktom in možgansko kapjo, ne da bi to vplivalo na sam življenjski proces. Tako so Würzburški znanstveniki okrog prof. dr. Bernhard Nieswandt iz Centra Rudolfa Virchowa na Univerzi v Würzburgu. Beljakovine bi tako lahko imele pomembno vlogo pri terapiji v prihodnosti, saj večina doslej dostopnih zdravil povečuje tveganje za nenadzorovane krvavitve in s tem otežuje terapijo. Znanstveniki so svoje rezultate opisali 05. januarja 2010 v spletni publikaciji revije "Science Signaling".

Bolezni srca in ožilja, kot sta srčni infarkt ali možganska kap, so največji zdravstveni problem v zahodnih družbah. Motnje krvnega obtoka v arterijah so eden najpomembnejših razlogov za to. Te se pojavijo, ko krvne žile zamaši krvni strdek. Tak krvni strdek nastane na poškodovanih žilnih stenah zaradi kopičenja krvnih ploščic. Če ti pridejo do poškodovanega mesta, jih aktivira žilna stena in spremenijo svojo obliko in površinske lastnosti tako, da se lahko zlepijo med seboj in na steno žile. Če je krvni strdek tako velik, da zamaši celotno žilo, se naslednje tkivo ne more več oskrbovati s krvjo. To je še posebej tragično v srcu, možganih ali pljučih. Pride do srčnega infarkta, možganske kapi ali pljučne embolije.

Motnje krvnega obtoka zato zgodaj zdravimo z lahkimi sredstvi za redčenje krvi, kot je aspirin, v primeru srčnega infarkta pa lahko močna zdravila včasih raztopijo krvne strdke. Vendar pa vsa do sedaj razpoložljiva zdravila vedno vplivajo tudi na normalno hemostazo, ki je bistvenega pomena za zaščito pred nenadzorovano izgubo krvi v primeru poškodb. Kajti patološka in zdrava hemostaza potekata v telesu po zelo podobnih mehanizmih. Težavno zapiranje krvavečih ran in notranje krvavitve v primeru močnih zdravil so znani kot neželeni učinki. Znanstveniki zato že več desetletij iščejo najmanjše razlike med potekom normalnega strjevanja krvi in ​​razvojem patoloških žilnih zamašitev.

Würzburški znanstveniki okrog Bernharda Nieswandta kažejo pomembno razliko v svoji trenutni študiji. V arterijah, v katerih je nenormalen krvni strdek še posebej nevaren, stabilni strdki nastajajo le s pomočjo encima fosfolipaze D 1 (PLD 1), ki se nahaja v krvnih ploščicah. Znanstveniki so to odkrili tako, da so posebej preprečili nastajanje encima pri miših in primerjali njihovo strjevanje krvi z zdravimi mišmi. Zunaj telesa so preučevali nastanek krvnega strdka v simuliranih krvnih žilah različnih velikosti. Da bi ugotovili vpliv na celoten organizem, so sprožili poškodbe glavne arterije, kakršne nastanejo pri obolelem ožilju. Miši brez PLD 1 niso razvile velikih krvnih strdkov in so bile v veliki meri zaščitene pred infarktom in možgansko kapjo.

Zanimivo je, da se zdi, da je PLD 1 še posebej pomemben za nenormalno strjevanje krvi, ni pa nujno potreben za normalno strjevanje krvi. V poškodovani žili aktivira tako imenovane integrine na površini krvnih ploščic, ko so nekatere krvne ploščice že prilepljene na žilno steno. Aktivirani integrin je nekakšno lepilo, ki nato ponovno zlepi trombocite in stabilizira čep. V arterijah, v katerih nastanejo najbolj akutno smrtno nevarni krvni strdki, ima PLD 1 ključno vlogo in je zato še posebej zanimiv za možen terapevtski pristop. "V arterijah delujejo na trombocite veliko večje strižne sile kot v venah, ki močno aktivirajo trombocite, a hkrati otežijo nastanek strdka. Zato se zdi PLD 1 tu pomemben kot nekakšen ojačevalnik, tako da se trombociti sploh lahko premikajo, se lahko zlepijo skupaj,« pravi Bernhard Nieswandt.

Znanstveniki bi lahko blokirali ta spodbujevalec in tako preprečili motnje krvnega obtoka in okluzijo žil, ne da bi vplivali na normalno strjevanje krvi.

Publikacija: M Elvers, D Stegner, I Hagedorn, C Kleinschnitz, A Braun, MEJ Kuijpers, M Boesl, Q Chen, JWM Heemskerk, G Stoll, MA Frohman, B Nieswandt, Impaired aIIbb3 integrin Activation and shear-dependent thrombus formation in mice pomanjkanje fosfolipaze D1. znanost Signal. 3, ra1 2010).doi: 10.1126/scisignal.2000551.

Vir: Würzburg [RVZ]