Nova študija z Dunaja: krvni test sečnine izboljša oceno tveganja pri stabilnem srčnem popuščanju

Pri bolnikih s stabilno srčno insuficienco (srčna insuficienca, HI) je dušik sečnine v krvi (BUN), dobro znana in splošno in hitro dostopna vrednost ledvične funkcije, močan in neodvisen parameter za oceno tveganja umrljivosti in ponovnega sprejema v bolnišnico. (ponovna hospitalizacija) primerna. To je rezultat študije iz Avstrije, ki je bila predstavljena na Evropskem kardiološkem kongresu s 184 sodelujočimi bolniki s HF, ki so jih spremljali 914 dni.

Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je tesno povezano z delovanjem njihovih ledvic. Dunajska raziskovalna skupina pod vodstvom univ.-prof. dr Kurt Huber (3. medicinski oddelek s kardiologijo in interno urgenco, Wilhelminenspital, Dunaj) je želel ugotoviti, ali se poleg uveljavljenih označevalcev mrtvega srčnega mišičnega tkiva (troponinT, cTnT) in hemodinamske preobremenitve, na primer pri arterijski hipertenziji ali srcu, poveča tudi BUN. okvare zaklopk (natriuretični peptid tipa N-termin B, Nt-proBNP) se lahko uporabijo za boljšo oceno tveganja pri stabilnih bolnikih z HI. Zaključek: »Tudi poleg dobro znanih napovedovalcev tveganja Nt-proBNP in cTnT, krvna sečnina prispeva k boljši oceni tveganja pri bolnikih s kronično stabilnim HI,« pravi prof. Huber.

Rezultati podrobno

Podrobni rezultati: V obdobju spremljanja se je zgodilo 112 dogodkov (60,9 odstotka), 39 bolnikov je umrlo in 73 bolnikov je bilo ponovno hospitaliziranih zaradi srčnega popuščanja. Bolniki s kliničnim končnim dogodkom so imeli značilno višje plazemske koncentracije Nt-proBNP, cTnT, BUN in Krea ter znatno znižan eGFR. Z analizo ROC je bilo izračunano, da ima BUN površino pod krivuljo 0,704 pri napovedovanju sestavljene končne točke. Ta vrednost je bila bistveno boljša od vrednosti serumskega krea ali eGFR. V multivariabilni regresijski analizi, popravljeni glede na starost, spol, Nt-proBNP in cTnT, je bil samo povečan BUN pomembno povezan s kliničnimi končnimi dogodki, medtem ko povečan Krea ali nizek eGFR ni bil.

Poleg tega je bil povečan BUN povezan tudi s kliničnimi končnimi dogodki pri bolnikih z normalnim eGFR (>60 ml/min/1.73 m2). Za kombinacijo Nt-proBNP in BUN je bilo dokazano, zlasti pri bolnikih z relativno nizkimi vrednostmi Nt-proBNP ​​(≤1759 pg/ml), da se tveganje za ponovno hospitalizacijo in smrt znatno poveča pri vrednosti BUN > 33 mg/dl povišan. Toda tudi pri bolnikih z višjimi vrednostmi Nt-proBNP (>1759 pg/ml) je bil povečan BUN povezan z znatno slabšim kliničnim izidom.

Vir: Dunaj, Stockholm [ DGK ]