Upravljanje s tveganji je napačno razumljen podjetja
Fraunhofer Inštitut za proizvodno tehnologijo IPT in P3 Ingenieurgesellschaft mbH so našli v skupni študiji, ki je nemška industrijska podjetja niso učinkovito uporabo potenciala metod upravljanja preventivne tveganja. Razlogi za to so pripravljavci na dejstvo, da mnoga podjetja zavedajo svoje obvladovanja tveganja narobe: Večina dal obvladovanja tveganja ne kot preventivni ukrep, ki pa deluje le, če je prišlo do napake. Tako da delujejo v najboljšem primeru kriznega upravljanja.
Za študijo z naslovom »Tehnično obvladovanje tveganj« sta Fraunhofer IPT in P3 konec leta 2010 vprašala nemška podjetja iz področja strojništva in rastlinstva, avtomobilizma, vesoljske industrije, elektrotehnike, medicinske tehnologije in prehrambene industrije, kakšen pomen imajo sistemi za obvladovanje tveganj zanje in kakšne metode in metode koncepti uporabljajo za obvladovanje tveganj. V raziskavi je sodelovalo 180 podjetij.
Obvladovanje tveganj se ne izvaja pravilno
Študija predvsem razkriva negotovosti pri obvladovanju tveganj. Več kot dve tretjini udeležencev je prepričanih, da ima obvladovanje tveganj velik vpliv na uspeh podjetja. Prav tako dobri dve tretjini verjameta, da se obvladovanje tveganj v njihovem podjetju ne izvaja pravilno. "Rezultat potrjuje naše izkušnje iz svetovalne prakse," komentira prof. Dr. Thomas Prefi, generalni direktor P3. "Podjetja se dobro zavedajo, da potrebujejo obvladovanje tveganj, vendar jim na koncu pogosto primanjkuje doslednosti, časa ali osebja za učinkovito vključitev metod v proizvodne procese."
Izziv za podjetja je, da oblikujejo svoje obvladovanje tveganj tako, da se bistvena tveganja prepoznajo zgodaj, po potrebi prevzamejo ali odpravijo z malo truda. Glede na rezultate študije so številna podjetja to prepoznala. 55 odstotkov podjetij zgodnje izogibanje načrtovanju proizvodnje ali proizvodnim napakam v razvoju opisuje kot cilj obvladovanja tveganj,
57 odstotkov uspešnost obvladovanja tveganj meri z odsotnostjo napak. Kljub temu večina podjetij ponavadi reagira reaktivno, ko pride do napak. Približno 62 odstotkov jih je izjavilo, da je treba analizo tveganja izvesti le, če pride do napak v izdelku ali postopku.
Vrzeli v organizaciji
Skupno 70 odstotkov podjetij ima lasten postopek obvladovanja tveganj, ki opredeljuje procese, organizacijo in odgovornosti. Študija pa tudi razkriva, da se opredeljeni procesi ne izvajajo dosledno. Na primer, le polovica podjetij je določila, kako naj se o opredeljenih tveganjih obvešča po celotni družbi. 38,5 odstotka je prepuščeno zaposlenim, da se odločijo, ali bodo razpravljali o tveganjih v podjetju. V mnogih primerih ugotovljeno tveganje tudi ni ustrezno nadzorovano. Podjetja so med drugim kot razloge navedla, da je nadzor tveganj prezapleten (okoli 55 odstotkov) ali pa koristi premajhne (približno 39 odstotkov). "Slednje kaže, da potencial obvladovanja tveganj še ni razumljen in da ustaljeni organizacijski koncepti in metode ne zadoščajo za učinkovito uporabo obvladovanja tveganj," zaključuje prof. Dr. Robert Schmitt, član upravnega odbora Fraunhofer IPT.
V dokumentaciji se nadaljujejo organizacijske vrzeli. Le 45 odstotkov podatkov o tveganjih shrani v osrednji zbirki podatkov o celotnem podjetju. »Zelo pogosto opažamo, da se trajnostne koristi analiz tveganja izgubijo, ker ugotovitve niso dovolj jasno zabeležene. Pomembno znanje in izkušnje za zaščito in učinkovito oblikovanje prihodnjih razvojnih projektov se zato izgubljajo, "pravi prof. Dr. Schmitt.
Analize slabosti
Anketirana podjetja najpogosteje uporabljajo metode za analizo napak in učinkov (FMEA) za ugotavljanje in analizo tveganj. Vendar približno 46 odstotkov kritizira velike napore FMEA in velik prostor za razlago rezultatov. Največji izziv pri analizi tveganj je izračun stroškov tveganj. Le okoli 21 odstotkov vprašanih je navedlo, da so opravili poseben izračun stroškov. 64 odstotkov le ocenjuje stroške, približno 28 odstotkov pa jih sploh ne ocenjuje.
Potrebni so bolj učinkoviti koncepti
Po mnenju strokovnjakov izsledki študije kažejo, da so potrebne nadaljnje metode, ki zlasti zmanjšajo napor in s tem povečajo koristi obvladovanja tveganj. Prof. Dr. Robert Schmitt trenutno vidi trenutno potrebo po raziskavah: »Negotovosti in tveganja so del podjetniške dejavnosti! Zlasti v zgodnjih fazah življenjskega cikla izdelka podjetja potrebujejo osnove in metode odločanja, s katerimi je mogoče zanesljivo prepoznati tveganja za izdelke in procese ter učinkovito obravnavati. "
Hkrati je potrebnih več posameznih konceptov, ki prispevajo k razvoju celovitega razumevanja tveganj in izrazite kulture tveganja v posameznem podjetju. "Tu bi morali nastopati moderatorji. Spremljati bi morali procese obvladovanja tveganj od vključevanja v obstoječe strukture prek analize tveganja do dokumentacije, prinašati tehnično znanje in izkušnje ter podpirati delovanje celostnih rešitev," pravi prof. Dr. Prefi.
Fraunhofer IPT in P3 se že dolgo ukvarjata z obvladovanjem tveganj in priložnosti ter v svojem sodelovanju združujeta raziskave in prakse. V svojem oddelku za kakovost proizvodnje in merilno tehnologijo, ki ga vodi prof. Dr. Ing. Robert Schmitt raziskave, razvoj in proizvodni procesi. P3 Ingenieurgesellschaft mbH je spin-off podjetje Fraunhofer IPT in danes s skoraj 1100 svetovalci podpira industrijska podjetja na področju upravljanja kakovosti, procesov, projektov in konfiguracije.
Več informacij je na voljo na
Vir: Aachen [Fraunhofer IPT]
