Krava in klima
Rastlinska prehrana je prava strategija za podnebju prijaznejši sistem kmetijstva in prehrane. Vendar se je v glavah marsikoga uveljavilo pravilo, da je "vsega kriva živina". In ja: pridelava živalske hrane ima bistveno večji vpliv na podnebje kot pridelava rastlinske hrane. Profesor dr. Wilhelm Windisch s Tehnične univerze v Münchnu na kongresu Biofach v Nürnbergu.
Windisch je pojasnil: »Proizvodnja rastlinske hrane je povezana s proizvodnjo ogromnih količin neužitne biomase. Ta se začne s stranskimi proizvodi kmetijske rabe, kot je deteljna trava, in konča s stranskimi proizvodi predelave požetega blaga v mlinu, pivovarni, oljarni ali sladkorni tovarni. Poleg tega je tu še travinje, ki ga v mnogih primerih ni mogoče preprosto spremeniti v obdelovalno zemljo.« Vsaj 30 odstotkov travinja v Nemčiji ni mogoče uporabiti za kmetijstvo. To pomeni, da ne more postati polje pšenice ali kumar. Trava zagotavlja le biomaso, ki je ljudje ne morejo jesti.
En kilogram rastlinske hrane pomeni po Windischevih vsaj štiri kilograme neužitne biomase. Vrniti se mora v krogotok kmetijskega materiala – bodisi z gnitjem na polju, s fermentacijo v bioplinarnah ali s krmljenjem domačih živali. Toda le zadnja možnost to spremeni v dodatno hrano za ljudi, popolnoma brez konkurence za hrano.
Zakaj je to pomembno? Če štiri kilograme človeku neužitne biomase pojedo živali, potem se s tem poveča število ljudi, ki jih je mogoče nahraniti z isto kmetijsko zemljo. In to zmorejo zlasti prežvekovalci, prašiči in perutnina tega skoraj ne zmorejo. Windisch je poudaril pomen učinkovitosti krme. Po njegovem mnenju mora biti stopnja zmogljivosti živali, torej njihova sposobnost prireje mleka ali prireje mesa, takšna, da to v veliki meri lahko dosežejo z neužitno biomaso. Takoj ko potrebujejo veliko posebej pridelane krme, se na območju pojavi konkurenca za hrano.
Posledično bi to nekoliko vzelo veter iz jader debate o krožniku ali koritu, saj bi v krmo za živali vključili čim manj posebej pridelanega žita, ogrščice ali soje. Toda to zahteva tudi ponoven razmislek o ekonomskih strategijah kmetijstva. V prednosti so vsa podjetja, ki s travinjem upravljajo tako, da vežejo CO2 in spodbujajo biotsko raznovrstnost. To so predvsem ekološke kmetije, nekateri pa tudi konvencionalni kmetje delujejo tako. Potem se bo v veliki meri izognila konkurenci za hrano in to bo razpravo o podnebju škodljivih kravah postavilo na bolj objektivno podlago.
Britta Klein, www.bzfe.de
