Cem Özdemir in Armin Laschet sta gosta raziskovalnega simpozija Tönnies

Na fotografiji (z leve) Armin Laschet, Clemens Tönnies in Cem Özdemir, slika: Tönnies

Kam gre nemška živinoreja? 150 vrhunskih gostov iz gospodarstva, politike, trgovine in kmetijstva je na simpoziju Tönnies Research v ponedeljek in torek v Berlinu jasno odgovorilo na to vprašanje: Živinoreja je in ostaja bistveni del krožnega kmetijstva in meso je pomemben gradnik za uravnoteženo , zdrava prehrana. To zahteva skupno usmeritev vseh vpletenih v verigo.

Neprofitna organizacija Tönnies Research je na svoj šesti simpozij v Berlinu povabila tiste, ki so v trgovini na drobno s hrano, gospodarstvu, kmetijstvu in politiki. Letošnja tema je bila transformacija lokalnega kmetijstva. Na koncu so se vsi strokovnjaki strinjali: meso ostaja pomemben in nepogrešljiv del uravnotežene prehrane. Nemška živinoreja je vodilna v svetu tako glede podnebne tehnologije kot tudi glede dobrega počutja živali. Poleg tega sektor dela na inovativnem razvoju. Cilj je narediti živinorejo v Nemčiji ekološko in ekonomsko trajnostno ter jo prilagoditi trenutnim izzivom.

»Želimo narediti pravično spremembo prehrane. In to vključuje tudi lokalno meso,« je med govorom dejal zvezni minister za kmetijstvo Cem Özdemir (Alliance 90/The Greens). Poudaril je, da gre za nič manj kot za zagotavljanje preskrbe nemškega prebivalstva s hrano. Toda: »Živinoreja in uživanje mesa sta tarča za tiste, ki se zavestno želijo polarizirati.« Celotna veriga, tj. temelji na soglasju, ki ustreza vsem, pomoč.

Clemens Tönnies, poslovodni partner skupine Tönnies, je jasno povedal, da ni več časa za dolgo razpravo o tem, kako. Če se zvezna vlada omeji na koncepte, ki se ne izvajajo takoj, bi morali kmetijstvo, mesna industrija in trgovci na drobno postati bolj aktivni. To bo nato storjeno v okviru možnosti trga, da bi uskladili živinorejo v Nemčiji z večjo dobrobitjo živali in zaščito okolja. "Razmišljati moramo ustvarjalno," je dejal in pozval k novim modelom financiranja naložb v hleve za dobro počutje živali. Dejstvo je: »Mladi kmetje želijo ubrati pot v trajnostno prihodnost. Utreti jim moramo pot. Kmetje morajo biti prepričani, kateri hlev bodo zgradili,« je poudaril. Ključ za domače proizvajalce je »pet krat D«, to je rojstvo, vzreja, pitanje, zakol in predelava v Nemčiji. Trgovina in živilska industrija sta se temu jasno zavezali. Proizvajalcem je treba za ustrezen dodatni trud plačati ustrezne dodatke. »In še vedno mora ostati cenovno dostopen za potrošnika,« je nadaljeval Clemens Tönnies. Zato je pomembno iti širše in vključiti področja gostinstva in specializiranih trgovin.

Po mnenju nekdanjega predsednika vlade Severnega Porenja-Vestfalije Armina Lascheta (CDU), ki je opisal svoje izkušnje v razpravah o prestrukturiranju energetike v premogovniških regijah, je za dosego soglasja potrebno soglasje. Vzporednice s premogovnim kompromisom je krščanski demokrat potegnil tudi, ko gre za bodočo živinorejo v Nemčiji. Bistvenega pomena je zavezanost lokalnemu kmetijstvu, ki ga podpira družba kot celota. Na vprašanje, kakšna bi lahko bila prehrana v Nemčiji v prihodnosti, je mogoče odgovoriti le na trdni podlagi.

Armin Laschet je zato vse vpletene pozval, naj hitro stopijo skupaj in zmanjšajo birokracijo. »Intenzivirati je treba izmenjavo med politiko, podjetji, trgovci in kmeti. Načelo soglasja mora delovati tudi v kmetijstvu,” je poudaril. "Alternativa bi bila, da bi sektor obravnavali kot sistemsko nepomembnega in posledično uvažali hrano," je dejal dolgoletni prvi politik CDU. Vendar to ni niti trajnostno niti služi zaščiti živali, nasprotno, ogroža varnost oskrbe.

Clemens Tönnies je pozdravil jasne izjave. "Optimističen sem, da smo na začetku novega dialoga, da bi končno dosegli trajno rešitev," je dejal.

http://toennies-forschung.de

Komentar (0)

Zaenkrat tukaj ni bil objavljen noben komentar

Napišite komentar

  1. Objavite komentar kot gost.
priloge (0 / 3)
Delite svojo lokacijo