Forum potrošniške politike dosledno poziva k novim načinom označevanja hrane

Müller: "Potrošnik ima pravico vedeti, kje in kako je bilo živilo proizvedeno in predelano"

Zveza nemških potrošniških organizacij (vzbv) je pozvala k novim načinom označevanja hrane. »Staro označevanje živil je zašlo v slepo ulico,« pravi član uprave vzbv prof. dr. Edda Mueller. »Potrebujemo ponovno uskladitev s cilji: smiselnost, razumljivost, zanesljivost in verodostojnost označevanja,« je dejala Edda Müller na forumu o potrošniški politiki vzbv ob Zelenem tednu. Da bi lahko potrošnik s premišljeno nakupno odločitvijo prispeval h kmetijskemu preobratu in s tem izpolnil svojo odgovornost, potrebuje celovite in razumljive informacije.

»Potrošnik ima pravico vedeti, kolikšen je delež posameznih sestavin živila, ali vsebuje alergene snovi ter kje in kako je bilo živilo pridelano in predelano.« Študija, ki jo je naročil vzbv, je potrdila, da potrošniki resnično zahtevajo te dodatne informacije. Jasno in pošteno označevanje je predpogoj, da se visoka kakovost izdelkov splača tako proizvajalcem kot potrošnikom.

Vzbv vidi načrte Evropske komisije za reformo označevanja živil kot pozitivne. »Načrtovani predpisi o označevanju obogatenih živil, o hranilni in zdravstveni vrednosti živil ali o označevanju najpomembnejših alergenov ter načrtovana revizija označevanja hranilne vrednosti še potrebujejo nekaj izboljšav, a so velik korak k izboljšanju informacije," pravi Edda miller. Vendar ne smemo zaspati na lovorikah. Zdaj je na zvezni ministrici za varstvo potrošnikov Renate Künast, da določi pravo smer v Evropi in na nacionalni ravni. Vendar je to treba storiti bolj dosledno kot na primer pri predpisih o označevanju in gojenju gensko spremenjenih živil. Zlasti v primeru zavajajočih ali lažnih oglaševalskih navedb so še vedno potrebne precejšnje izboljšave, kot je vključitev prepovedi zdravstvenih trditev za živila z neugodnim prehranskim profilom (npr. sladkarije).

Z vidika vzbv so osrednje točke, ki so še odprte, da se lahko potrošniki zavestno odločijo za ali proti živilu, naslednje:

• Resnična informacija o poreklu izdelka: Ne more biti, da je izdelek samo pakiran v Nemčiji in potem dobi žig "Made in Germany".
• Podatki o vrsti reje in reje: Tako kot pri kokoših nesnicah naj bi bila tudi pri drugi živini obvezna navedba vrste reje.
• resničnost prodajnega opisa: Jagodni jogurt samo z elementi v sledovih iz jagod ni več dovoljen.
• označevanje alergenih sestavin: približno 8 % otrok in 2,4 % odraslih v Nemčiji trpi za alergijo na hrano. Sprememba direktive EU o označevanju mora biti implementirana v nemško zakonodajo do novembra 2004.
• označevanje razsutega blaga: prvi osnutek uredbe bo predstavljen v razpravo spomladi.
• Neomejeno označevanje genskih proizvodov: Hrana, zaužita zunaj doma, in izdelki iz živali, ki so bile hranjene z gensko spremenjeno krmo, so bili doslej izvzeti iz zahtev za označevanje.
• uvedba obveznega označevanja hranilne vrednosti: le tako se lahko potrošniki odločijo za svoje potrebe.
• vzpostavitev brezplačnih telefonskih številk ali spletnih mest podjetij ter navedba smiselnega naslova ali telefonske številke proizvajalca na vsakem izdelku; Le tako lahko stranka stopi v stik s podjetjem in poišče ustrezne dodatne informacije.
• sprejetje zakona o obveščanju potrošnikov: Naloga politike je zagotoviti, da so podjetja dolžna zagotavljati celovite in resnične informacije.

Da bi bile potrebne informacije dostopne potrošniku, vzbv poziva tudi k novim načinom prenosa informacij in med drugim predlaga namestitev dodatnih sistemov skenerjev v trgovini. »Na ta način zagotovimo, da etiketa ni preobremenjena in da lahko potrošniki še vedno dobijo informacije,« je povedala Edda Müller. Te informacije bi lahko posredovali tudi v trgovinah na drobno s pisnimi informacijami o izdelku v zvezku ali mapi. To se od leta 1997 med drugim dokazuje v sektorju kruha in pekovskih izdelkov. Vzbv predlaga "rešitev opombe" za restavracije ali menze.

Vir: Berlin [vzbv]