Presenečenje za raziskovalce možganske kapi
Možganska kap je bolj neškodljiva, če v krvi manjkajo določene imunske celice. Raziskovalci z Univerze v Würzburgu predstavljajo ta prej neznan mehanizem v reviji "Blood".
Vsaki dve minuti nekoga v Nemčiji zadene možganska kap. Vzrok je običajno zamašitev krvnih žil, ki oskrbujejo možgane. Vsakdo, ki preživi možgansko kap, lahko utrpi hude invalidnosti, kot so motnje govora ali paraliza. Vzrok: Možgani so poškodovani, ker so bili predolgo preslabo prekrvavljeni.Krvne žile so običajno zamašene s krvnimi strdki. Raztapljanje teh zamaškov ali sploh preprečevanje njihovega nastanka je primarni cilj pri zdravljenju in preprečevanju možganske kapi.
Iskanje novih, boljših terapij se začne tam, kjer je vzrok bolezni: pri strjevanju krvi, kar povzroči nastanek strdkov. Würzburški znanstveniki so bili še toliko bolj presenečeni, ko so našli tisto, kar so iskali drugje – T celice imunskega sistema imajo tudi vlogo pri možganski kapi. Te celice so pravzaprav odgovorne za boj proti patogenom.
T celice s škodljivimi učinki
Kaj točno so odkrili raziskovalci? Miši, ki jim manjkajo celice T zaradi genetske okvare, imajo manjše možganske kapi kot njihovi običajni primerki. Prav tako razvijejo manj nevroloških izpadov, kot je paraliza po možganski kapi. T-celice torej negativno vplivajo na potek možganske kapi. To so pokazale delovne skupine Guida Stolla, Christopha Kleinschnitza in Heinza Wiendla z nevrološke univerzitetne klinike skupaj z Bernhardom Nieswandtom iz Centra za eksperimentalno biomedicino Rudolfa Virchowa.
"Dejstvo, da imajo T-celice tako škodljiv učinek pri akutnih možganskih kapi, nas je popolnoma presenetilo," poroča Christoph Kleinschnitz. Škodljiv učinek sega v dve podskupini imunskih celic, tako imenovane CD4- in CD8-pozitivne celice T pomočnice.
Toda kako celice T okrepijo možgansko kap? Znanstveniki iz Würzburga so lahko v svojih poskusih izključili dva možna mehanizma. Po eni strani T-celice ne spodbujajo lepljenja krvnih ploščic med seboj, torej ne spodbujajo nastajanja krvnih strdkov. "Po drugi strani pa ne spodbujajo procesa v obliki specifične imunske reakcije," pravi nevroimunolog Heinz Wiendl. Nadaljnje raziskave bi morale zdaj pojasniti, kako celice T izvajajo svoj škodljiv učinek.
Možni so novi pristopi k terapiji
Würzburški raziskovalci upajo, da bo njihovo delo pomagalo izboljšati zdravljenje kapi pri ljudeh. Če bi ugotovitve lahko prenesli na ljudi, bi lahko nastali novi pristopi s ciljnim vplivanjem na celice T. Predstavljivo je, da bi na primer v zgodnji fazi možganske kapi začasno izključili škodljivo frakcijo celic T in tako ublažili simptome. "Še vedno so potrebne nadaljnje preiskave, preden se to zgodi," pravi nevrolog Guido Stoll.
Rezultati so bili pridobljeni na dveh skupnih raziskovalnih področjih
Ti rezultati raziskav so bili razviti v Würzburških kolaborativnih raziskovalnih centrih 688 in 581. Oba finančno podpira Nemška raziskovalna fundacija (DFG). Rezultati so bili objavljeni 9. marca 2010 v spletni izdaji Blood, revije Ameriškega združenja za hematologijo.
Christoph Kleinschnitz, Nicholas Schwab, Peter Kraft, Ina Hagedorn, Angela Dreykluft, Tobias Schwarz, Madeleine Austinat, Bernhard Nieswandt, Heinz Wiendl in Guido Stoll: "Zgodnji škodljivi učinki celic T pri eksperimentalni cerebralni ishemiji niso povezani niti s prilagodljivo imunostjo niti s tvorbo trombov ." Knjiga Blood First Edition, predhodno objavljena na spletu 9. marca 2010, DOI 10.1182/kri-2009-10-249078
Vir: Würzburg [ JMU ]
