praksa krize pa pomaga obvladovati

Globalna trgovina z živalmi in hrano bo rast v prihodnjih letih nedvomno bližje skupaj po svetu še bližje. To bo povzročilo onesnaženje, ampak tudi nevarne patogene lahko hitro širi po vsem svetu. kmetijsko-živilska industrija, ampak tudi javni sektor glej s tem postaviti velike izzive, tehnične in jih je treba razviti, podatkov in izmenjujejo predvsem znanje, organizacijske rešitve.

Približno 75 strokovnjakov iz oblasti, podjetij in raziskav se je 26. in 27. marca v Berlinu sestalo, da bi razpravljalo o aktualnih vprašanjih komuniciranja o tveganjih in krizah v IRIS (Instrumenti za obvladovanje tveganj zasebnih in državnih organizacij v kmetijskem in živilskem sektorju) razpravljali o zdravju potrošnikov in civilni zaščiti ter izrazili možnosti za optimizacijo.

Simpozij IRIS 2012 so skupaj organizirali Univerza v Bonnu, raziskovalna in razvojna platforma GIQS eV s sedežem na Univerzi v Bonnu, Nemško združenje Raiffeisen, Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (BLE) in Inštitut Friedrich Loeffler.

Eden večjih interdisciplinarnih izzivov je zagotovo zadrževanje odpornih na antibiotike patogenov, kot sta MRSA in EBSL, zato so strokovnjaki s področja humanistične medicine zaskrbljeni zaradi njihovega vse večjega širjenja. Številne bakterije ne povzročajo bolezni in niso nevarne, so pa na primer del zdrave črevesne flore. Zaskrbljujoče je le dejstvo, da so nekateri razvili odpor. In ta težnja je v veliki meri posledica neprevidne uporabe antibiotikov, s čimer se je strinjalo strokovno občinstvo. To velja tako v humani medicini kot tudi v veterini, zlasti v primeru intenzivne živinoreje.

Prof. Dr. Petra Gastmeier, direktorica Inštituta za higieno pri berlinskem Charitéju, je na primeru MRSA predstavila KISS, sistem spremljanja okužb v bolnišnicah. Strogo upoštevanje higienskih ukrepov se še vedno izkaže za najboljšo zaščito pred okužbo. Koliko pa je higiena standardna? Dokazano je, da se zgolj z dokumentiranjem in sporočanjem primerov MRSA poveča pripravljenost in obseg preventivnih ukrepov v bolnišnicah. Tako je na primer navedla količino razkužila, ki se uporablja na oddelkih za intenzivno nego, kot zelo preprost pokazatelj stopnje higiene.

Za prof. Dr. Friedhelm Jaeger, vodja oddelka za dobro počutje živali na Ministrstvu za varstvo podnebja, okolja, kmetijstva, narave in varstva potrošnikov v Severnem Porenju-Vestfaliji, med zmagovalce podnebnih sprememb šteje predvsem bolezni, ki temeljijo na vektorju, torej tiste, ki potrebujejo vmesnega gostitelja. Komarji, klopi in druge žuželke, ki delujejo kot prenašalci bolezni, nenehno osvajajo nova geografska območja. Toda k širjenju bolezni prispevajo tudi turizem, prevoz hišnih ljubljenčkov in nenazadnje tudi svetovna trgovina s rejnimi živalmi. V tem kontekstu se je skliceval tudi na projekt SafeGuard, ki se ukvarja s številnimi vidiki preprečevanja bolezni živali in zoonoz, torej boleznimi, ki se lahko prenašajo s človeka na živali in obratno. Njegov zaključek: "Ne potrebujemo le globalnega sistema zgodnjega opozarjanja, temveč globalni sistem zgodnjega opozarjanja."

V preteklosti se je vedno domnevalo, da bo za lažje postavljanje boljših napovedi in lažje razvijanje preventivnih ukrepov potrebnih več podatkov, zato je prof. Dr. Thomas Selhorst iz Instituta Friedrich-Loeffler poudarja, da gre zdaj predvsem za smiselno strukturiranje obstoječih podatkov. »Včasih imamo toliko podatkov, da jih ne moremo več pravilno oceniti. Zato se moramo najprej vprašati, kaj lahko naredimo s podatki, ki so na voljo. «Na koncu ne gre le za izmenjavo podatkov, ampak predvsem za izmenjavo znanja. Druga težava: tudi če bi želeli v daljšem časovnem obdobju oceniti trgovinske strukture za samo eno živalsko vrsto, razpoložljive računalniške in skladiščne zmogljivosti niso bile na voljo. Primerne programske rešitve postajajo vse pomembnejše.

Tretji tematski poudarek konference je bil namenjen vprašanju, ali in kako lahko krizo izvajamo in kaj bi moralo biti cilj in vsebina kriznih vaj. Izkazalo se je, da je verjetno nerealno, če bi radi razvili enotno shemo izmenjave podatkov za vse krizne scenarije. Zato je pomembno natančno opredeliti, kaj je treba vaditi, da lahko potem izpeljemo potrebne posledice. "Dr. V tem kontekstu je Verena Schütz za nemško združenje Raiffeisen pojasnila, kako je treba v primeru krize razširiti komunikacijske strukture in katere podatke je treba posredovati komu in ob katerem času, da ne bi prišlo do škode vsem vpletenim. "

Udeleženci v kmetijskem in živilskem sektorju so zdaj bolj kot kdaj koli prej odvisni od učinkovite izmenjave podatkov in informacij, da bi lahko obvladali izzive na področjih varnosti hrane, zdravja živali, varstva potrošnikov in preprečevanja kriz. Gospodarstvo se je učilo iz kriz zadnjih let. Pojavile so se nove strukture in zbirke podatkov, ki lahko nosilcem odločanja tako iz podjetij kot tudi oblasti zagotavljajo pomembne informacije o zdravstvenem stanju čred in ukrepih zdravljenja, kot so podatkovna baza o zdravstvenem varstvu živali, zdravstveno varstvo živali in baza podatkov o gripi. Še vedno pa ostajajo nerešena vprašanja glede varstva podatkov, zaščite poslovne skrivnosti in izvedljivosti po upravni zakonodaji. V prihodnje bi morali še naprej intenzivno delati na tem.

Razvoj vaj javno-zasebnega partnerstva v primeru krize je tudi cilj ofenzive grozda Bonn.realis, kot je povedal prof. Dr. Dodala je Brigitte Petersen z univerze v Bonnu. Tu si med drugim prizadevajo za razvoj ustreznih tehničnih in organizacijskih novosti v najkrajšem možnem času ter ponudbo modela usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja tako za odločevalce kot tudi za krizne skupine iz podjetij in oblasti

Zaključek konference: Razmere je mogoče obvladati le, če vsi uporabljajo enake instrumente in če se strukture sodelovanja med podjetji, znanostjo in oblastmi še utrdijo. Vsi vpleteni so se strinjali, da je mogoče le s tesno usklajenim pristopom med znanostjo, industrijo in oblastmi, ki uporablja pristop javno-zasebnega partnerstva, vzpostaviti obetavno krizno upravljanje.

Za prihodnje leto je dr. Martin Hamer iz GIQS eV se ponovno udeležuje konference IRIS; bo pa potekal v Bonnu leta 2013. V kratkem bo izšel zvezek s konference, ki ga bo nato mogoče dobiti na Inštitutu za preventivno zdravstveno upravljanje na Univerzi v Bonnu.

Vir: Bonn / Berlin [GIQS eV]