Živilska industrija v tujini raste
Enako pomembno vlogo kot navezovanje poslovnih odnosov z novimi članicami ima intenziviranje naše blagovne menjave z državami članicami EU. Odpiranje meja ponuja odlične priložnosti za obe strani, ki jih je treba izkoristiti. To dokazuje razvoj blagovne menjave: nemški izvoz v osem vzhodnoevropskih pristopnic se je od leta 1997 do 2002 povečal z 1,13 na 1,5 milijarde evrov. V istem obdobju se je uvoz z 1 milijarde povečal na 1,5 milijarde evrov.
Nemška živilska industrija je pripravljena na hudo konkurenco na domačem trgu in ima odlične izdelke. Odlične prodajne priložnosti bo našel na nastajajočih trgih držav pristopnic. Bo pa izkoristil tudi priložnost, da si z lastnimi naložbami zagotovi dolgoročne tržne deleže na teh trgih. Skladnost s skupnimi varnostnimi in higienskimi standardi je bistvena za pošteno konkurenco na notranjem trgu. V interesu potrošnikov pri tem ne sme biti izjem; Prehodne predpise za nacionalni trg je treba še odpraviti; to morajo oblasti pozorno spremljati.
Domače poslovanje je šibko
Na domačem trgu je bilo poslovanje še naprej slabo. Nominalna prodaja se je povečala za predvidoma 1,1 odstotka. Nekatera podobmočja so lahko imela koristi od poletja stoletja, druga so utrpela izgube, tretja pa so trpela zaradi političnega posega v skladišče pločevink. Vsi sektorji živilske industrije težko prenašajo še vedno trajajočo cenovno vojno v živilski trgovini in trend diskontov.
Primerjalno ugoden letni rezultat torej ne sme prikriti dejstva, da živilska industrija doživlja globoke strukturne spremembe. Glede na pomanjkanje prostora za povišanje cen povišanje stroškov takoj vpliva na rezultate podjetja. V preteklosti se je morala industrija na to odzvati z ukinjanjem delovnih mest – v zadnjih 10 letih je bilo izgubljenih 70.000 delovnih mest. Ta trend je mogoče upočasniti le, če bodo sprejeti reformni zakoni začeli veljati na trgu dela in jih spremljala zmerna kolektivna pogajanja.
potrebna ofenziva potrošnje
Gospodarska pričakovanja potrošnikov so previdno pozitivna. Čeprav je nagnjenost k potrošnji še vedno precej pod vrednostmi iz leta 2001, je trend očitno navzgor. Prestavljena faza davčne reforme naj bi pripomogla k povečanju razpoložljivega dohodka kljub dodatni obremenitvi zdravstvenega sistema. Pomembno pa je, da politiki ljudem spet dajo zaupanje v prihodnost. Le tako lahko zaustavimo rast stopnje varčevanja, ki je zdaj 11-odstotna.
Koncepti namesto bitk za popuste
Živilska industrija in trgovina z živili morata izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja nastajajoča gospodarska rast. Razglašati skopuh za družbeno vrlino in v tem iskati ekonomske perspektive ne more biti rešitev za državo, ki je ena najbogatejših na svetu. Skupni cilj industrije in trgovine mora biti, da se obrnejo od poceni domačije k ofenzivi kakovosti in storitev. Jasno morajo povedati, da izdelujejo in ponujajo kakovostne izdelke, ki pomembno prispevajo k dobremu odnosu do življenja, ne le v prehranskem smislu. Cenovne bitke so brezperspektivne – ne za trgovino, industrijo ne za potrošnike. Potrošnik, nemiren od bojev za popuste, samo čaka na naslednjo, še cenejšo ponudbo, blago pa zaenkrat pusti na policah.
Diskont je uspešna prodajna vrsta in ima seveda na trgu svojo upravičenost. Vendar bi morale obstajati alternative za potrošnika. Industrija in trgovina morata na teh ponudbah intenzivno delati, pri tem bi moral pomagati tudi pogled čez meje. Zakaj je delež izdatkov za hrano v porabi potrošnikov v Nemčiji tako nizek? - raven cen zagotovo igra pomembno vlogo. Zakaj ima hrana v naši družbi sorazmerno nizek kulturni status? Delo na teh vprašanjih bi moralo biti skupna naloga celotne živilske industrije, da bi odprli priložnosti za rast tudi v Nemčiji.
Zahtevamo, da nas politiki podpirajo pri razvoju naših produktov in trgov na način, da bomo čim bolje zadovoljevali potrebe ljudi in zagotavljali visoko stopnjo dobičkonosnosti našega poslovanja in s tem visoko stopnjo varnosti zaposlitve.
Vir: Berlin [ bve ]
