Nepričakovano povečanje staleža prašičev

Cene lahko rastejo malo

Po preliminarnih rezultatih novembrskega popisa živine je populacija prašičev v Nemčiji narasla v primerjavi s prejšnjim letom. Čeprav je bila rast za 0,9 odstotka zmerna, je nekoliko presenetljiva glede na močno znižanje cen na trgu prašičev. Padec proizvodnje v tekočem letu je malo verjeten.

Novembra 26,5 je bilo v nemških hlevih 2003 milijona prašičev več živali kot v enajstih letih. V primerjavi s popisom maja 2003 se je stalež sezonsko zmanjšal za 0,2 odstotka, v primerjavi z letom prej pa se je povečal za 0,9 odstotka oziroma za 246.000 živali.

Največji delež prirasta predstavljajo mladi prašiči do 50 kilogramov, katerih število se je povečalo za skoraj 200.000 glav oziroma tri odstotke. Te živali bodo prišle na trg predvsem v prvem četrtletju leta 2004. Za obseg prireje v drugem četrtletju je odločilno število pujskov; vendar se to glede na preteklo leto ni spremenilo. Za razvoj ponudbe v drugi polovici leta 2004 je pomembno število brejih svinj. Tudi v tej kategoriji je prišlo do povečanja staleža: glede na popis novembra 2002 so naselili za 1,3 odstotka več brejih svinj, povečalo pa se je tudi število prostih samic, in sicer za 0,7 odstotka.

Proizvodnja na rekordni ravni

Leta 2003 je bilo rekordno zaklanih okoli 45,4 milijona prašičev. V primerjavi z letom 2002 je to pomenilo povečanje za 2,8 odstotka oziroma dobrih 1,2 milijona živali. Zaradi nekoliko povečanih klavnih tež se je količina svinjine povečala celo za 3,1 odstotka na dobrih 4,2 milijona ton. Nikoli od ponovne združitve v Nemčiji niso proizvedli toliko svinjine, niti v kriznih letih 1998/99.

Tuje živali, ki so bile dostavljene v Nemčijo, so imele pomembno vlogo pri večji proizvodnji svinjine. Po previdnih ocenah je lani v nemške klavnice prišlo dobra dva milijona klavnih prašičev iz drugih držav EU, kar ustreza povečanju za 560.000 živali. Večina teh živali je prišla iz Nizozemske, saj je bilo trženje v dražji Nemčiji včasih bolj donosno.

Uvoz reje in živine se s približno dvoodstotnim porastom ni toliko povečal, saj je večje oddaje prašičev z Danske nadomestilo zmanjšanje uvoza prašičev iz Nizozemske. Nasprotno pa je izvoz reje in živine iz Nemčije leta 2003 očitno upadel; zlasti v primeru izvoza pujskov v Španijo je bilo treba sprejeti velike izgube.

Velika ponudba potiska cene navzdol

Nemški trg se je lani poleg povečane proizvodnje svinjine soočil tudi z večjim uvozom mesa, predvsem iz Danske. Skupno lahko pričakujemo obseg uvoza v višini 1,13 milijona ton, kar bi ustrezalo povečanju za dobrih osem odstotkov. Kljub šibkejšemu ruskemu poslovanju se bo izvoz leta 2003 verjetno spet povečal in dosegel rekord pri 750.000 tonah.

Skratka, trg s svinjino je bil leta 2003 obilen, zato so bile cene pod pritiskom. Cene pri proizvajalcih prašičev razreda E so se medletno znižale za skoraj deset centov na kilogram oziroma sedem odstotkov na 1,26 evra na kilogram klavne teže. Tudi drobnoprodajne cene svežega mesa so bile med tremi in petimi odstotki nižje od predlanskih. Po preliminarnih izračunih so zaradi nizkih življenjskih cen, bogate ponudbe in dobre sezone peke na žaru zaradi sušnega vremena opazno narasla poraba svinjine – za okoli dva kilograma na prebivalca na 55,9 kilograma; človeška poraba je znašala 40,2 kilograma.

Obeti 2004

Glede na trenutne rezultate popisa živine naj bi se prireja svinjine v letu 2004 ponovno nekoliko povečala. Bruto notranja proizvodnja naj bi se v prvem četrtletju povečala za 1,8 odstotka; v drugem četrtletju naj bi bila proizvodnja na približno enaki ravni kot lani. Za drugo polovico leta je pričakovati rast med 0,5 in enim odstotkom, tako da bi se lastna proizvodnja v letu 2004 lahko povečala za okoli odstotek.

Trg ne potrebuje veliko več svinjine, ker se zdijo prodajne možnosti omejene. Domača potrošnja se bo verjetno nekoliko povečala, saj bo pričakovana gospodarska oživitev povečevala prodajo mesa, cene za potrošnike pa bodo ostale nizke. Poslovanje s tretjimi državami pa v letu 2004 ne bo nič lažje. Zlasti močno povečanje evra v primerjavi z ameriškim dolarjem omejuje izvozne možnosti ali povzroča zmanjšanje prihodkov od izvoza. Japonska verjetno ne bo spremenila svoje uredbe o zaščitni klavzuli v korist EU, tako da bo dobava opravljena le v ozkem časovnem okviru brez višje minimalne uvozne cene. Vzpostavitev uvozne kvote EU naj bi olajšala poslovanje izvoza v Rusijo, vendar bi tudi tu močan evro lahko preprečil polno izkoriščenost kvote.

Ker se prašičereja EU leta 2004 na splošno skoraj ne bo zmanjšala, bo tudi s te strani malo olajšanja. Skratka, cene proizvajalcev naj bi tako pustile le malo prostora za gibanje navzgor. V prvem četrtletju se lahko cene – podprte z zasebnim skladiščenjem svinjine (PLH) – gibljejo okoli lanske ravni 1,24 evra za kilogram klavne teže v maloprodajnem razredu E. Prvo zunanje izvajanje s strani PLH bi lahko pretehtalo trg v drugem četrtletju. Po drugi strani pa bosta začetek sezone žara in izvoz EU na Japonsko podprla cene. Ob dobrem povpraševanju bi lahko dosegli raven 1,30 evra za kilogram. V tretjem četrtletju 2003 je zaradi poletja stoletja prišlo do močnega dviga cen in cene so se približale meji 1,50 evra za kilogram. Ob normalnih vremenskih in tržnih razmerah je ta raven v letu 2004 težko dosegljiva. Več možnosti za višje cene pa bi lahko bile v četrtem četrtletju, saj je bila predlanska raven le 1,18 evra za kilogram.

Pričakovani razvoj trga v letu 2004 nakazuje kvečjemu rahel dvig cen proizvajalcev za nekaj centov. Če bo evro v primerjavi z ameriškim dolarjem še naprej rasel, bi lahko bila ogrožena celo majhna rast cene. Zaradi močne rasti stroškov krme in drugih obremenitev se je bati, da se dobiček pitancev in rejcev prašičev v letu 2004 ne bo izboljšal. Posledica bi lahko bila zaprtje obratovanja in upad proizvodnje, vendar bo to morda postalo opazno šele leta 2005.

Vir: Bonn [ZMP]