informativni program

Ehlen za zvezni odlok o izrednih razmerah, ki temelji na modelu Spodnje Saške

Odziv na aviarno influenco (ptičjo gripo) v jugovzhodni Aziji

Da bi stabilizirali zaščito pred vnosom aviarne influence na najvišji možni ravni, glede na dogajanje v jugovzhodni Aziji, se je minister za kmetijstvo Spodnje Saške Hans-Heinrich Ehlen danes zavzel za ustrezno nujno zvezno uredbo. .

Ehlen priporoča, da se odlok o aviarni influenci Spodnje Saške, ki je še vedno v veljavi v spremenjeni različici z dne 16. maja 2003, lahko v Berlinu obravnava kot model za izredni zvezni odlok. Obveznost poročanja o povečanem poginu v čredi, kot pomembnem pokazatelju morebitnega izbruha epidemije, je na primer že zasidrana v odloku Spodnje Saške, kot tudi številni varnostni ukrepi. Na primer, imetniki piščancev, pegatk in puranov ter rac in gosi morajo zagotoviti, da na gospodarstva ne morejo vstopiti osebe, ki niso zaposlene, ter da so na voljo naprave za čiščenje in razkuževanje čevljev.

Preberi več

Pogumni ukrepi za obrat trenda na trgu mleka

DBV se ne izogiba poslovanju s politiki in tržnimi partnerji

Razširjeni izvršni odbor Zveze nemških kmetov (DBV) se je na februarski seji podrobneje ukvarjal z izjemno težkimi razmerami na trgu mleka. Izvršni odbor DBV v sklepu predlaga vrsto ukrepov za obrat trenda na trgu mleka. Ker je proizvodnja mleka hrbtenica nemškega kmetijstva. Konkurenčna proizvodnja mleka v Nemčiji je nepogrešljiva za gospodarstvo, ohranjanje kulturne krajine in oskrbo potrošnikov s kakovostno hrano. DBV bo zato podpiral vse ukrepe, ki prispevajo k oblikovanju poštenih cen na vseh ravneh prehranske verige. Nujno je, da se zvišanje stroškov proizvodnje mleka nadomesti z višjimi cenami pri proizvajalcih. Da bi dosegli ta cilj, se nemški proizvajalci mleka ne bodo izogibali težkim sporom s tržnimi partnerji v proizvodni verigi, je pojasnil izvršni odbor DBV.

Možnosti za uspešno zagotavljanje prihodnosti proizvajalcev mleka zahtevajo predvsem hiter dogovor med zvezno in državno vlado o dodelitvi neposrednega nadomestila za mleko posameznim kmetijam. Za stabilizacijo trga z mlekom in mlečnimi izdelki in s tem proizvajalčevih cen mleka je po mnenju izvršnega odbora DBV nujno treba zmanjšati presežke, ki še obstajajo na evropskem mlečnem trgu. Zato bo vsako povečanje zajamčenega zneska EU zavrnjeno. Ker otežujejo vzdržen in pozitiven razvoj trga. Rešitve za začasno zmanjšanje oddaje mleka so potrebne tako na evropski kot nacionalni ravni.

Preberi več

Poletno sadje pozimi

Multimedijska predstavitev preučuje učinke uživanja sadja na okolje in krajino

Januar slive, marca jagode - sezonskega sadja v supermarketih ni več. Zahvaljujoč sodobnim prevoznim sredstvom in prefinjenemu hlajenju lahko na lokalnem trgu ne kupujete samo eksotičnega sadja iz oddaljenih držav, pozimi pa tudi sveže poletno sadje. Kakšne učinke pa ima ta poraba na okolje in krajino? Na to vprašanje odgovarja multimedijska predstavitev, ki jo je zdaj objavil Geografski inštitut univerze v Hannovru. Skupina, ki jo je vodil prof. Thomas Mosimann, ni preučevala le sadjarskih pokrajin in sadjarstva v Nemčiji, temveč tudi preučevala probleme in posledice pridelave sadja v sredozemski regiji ter vprašanje energetske bilance prevoza sadja.

"Z našo dokumentacijo želimo doseči široko občinstvo," poudarja profesor Mosimann. Potrošniki, ki jih skrbi njihova hrana, pa tudi šole, lahko s 70-minutno multimedijsko predstavitvijo pridobijo koristno znanje. Od kod sadje na trgu v Hannovru? Koliko več energije je treba, da kilogram sadja dobimo iz Južne Amerike namesto od lokalnih sadjarjev? "Uživanje sadja je zelo obsežen sistem, ki ima učinke, ki presegajo območje obdelave," pravi profesor Mosimann. "Poleg tega se v tem trenutku veliko spreminja - nabor je vedno večji, dodajajo se nova območja dostave in povečujejo se zahteve potrošnikov."

Preberi več

Primer ovčarke je bil potrjen za ovco na Bavarskem

Zvezno raziskovalno središče za virusne bolezni živali v Riemsu je potrdilo primer praskavca pri ovcah na Bavarskem.

Gre za ovco iz Zgornje Frankonije. Žival so pregledali v okviru spremljanja TSE. Zvezno raziskovalno središče za virusne bolezni pri živalih je jasno pokazalo za TSE značilne prionske beljakovine pri ovcah.

Preberi več

Madžarska posreduje na trgu svinjine

Madžarski svet za proizvode za govedo in meso želi z lastnim intervencijskim skladom urediti presežek svinjine na domačem trgu. Industrijska pobuda naj bi trajala do konca januarja 2004, februarja pa bi jo nadomestili ukrepi kmetijskega ministrstva. Poseg bi moral zagotoviti, da se na trgu razbremeni 5.000 do 6.000 prašičev na teden. Eden od ciljev tega je zagotoviti, da se Madžarska 1. maja pridruži EU z razmeroma stabilnimi cenami svinjine pri proizvajalcih in na debelo brez prekomernih zalog.

Svet za izdelke je lani za intervencijske ukrepe na trgu svinjine porabil skupaj 17,5 milijona evrov, v prejšnjih letih pa v povprečju 10,3 milijona evrov. Leta 2003 je iz kmetijskega proračuna v prašičji sektor steklo 68 milijonov evrov subvencij, ki so jih kmetom v glavnem izplačevali v obliki kakovostnih dodatkov.

Preberi več

Ruski uvoz mesa v EU se je zmanjšal

Uvozne kvote učinkujejo

Po podatkih Združenja mesne industrije so učinki ruskih uvoznih kvot za meso jasno razvidni iz razpoložljivih podatkov o uvozu: Rusija je v prvih treh četrtletjih leta 2003 uvozila skupaj 326.600 ton govedine, kar je deset odstotkov manj. Uvožena količina zamrznjenega govejega mesa je znašala 320.000 ton. Po začetku veljavnosti kvot za zamrznjeno govedino 1. aprila 2003 je bilo v preostalih devetih mesecih leta v okviru teh kvot še vedno mogoče uvoziti 315.000 ton. Za ohlajeno govedino so kvote začele veljati šele avgusta.

Od januarja do septembra 2003 je Rusija od držav članic EU pridobila 129.400 ton govedine, kar je skoraj 37 odstotkov manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Nemčija je tega dobavila 34.200 ton, približno 60 odstotkov manj kot prej. Nasprotno pa se je uvoz iz dveh največjih držav dobaviteljic izven EU povečal: 22 odstotkov je prišlo iz Ukrajine in celo 340 odstotkov več iz Brazilije.

Preberi več

Vsako jajce ne potrebuje žiga

Nakup ostaja stvar zaupanja

Pri trženju jajc v EU je zdaj potreben žig s kodo proizvajalca, ki vsebuje informacije o vrsti reje, državi pridelave in obratovanja, vendar obstajajo izjeme, zlasti na območju, ki je povezano s proizvajalci: kmetje, ki pridelujejo jajca z lastne kmetije na Tedenski trg ali prodaja na vhodnih vratih ni treba žigosati, če so jajca ponujena nepakirana in nerazvrščena. Ta izjema velja za prodajo na tedenskih trgih do konca junija 2005, nato pa tam velja tudi splošna zahteva za žig. V čezmejni trgovini Nemčija v bistvu vztraja pri žigu s kodo proizvajalca, tudi za ohlapna in nesortirana jajca.

Preberi več

Jajčni trg januarja

Cene so opazno padle

V prvem mesecu novega leta je bilo kupcem na trgu jajc v povprečju na voljo dovolj zaloge. Zlasti jajca v kletkah so bila na voljo v zadostnih količinah. Po drugi strani pa je bil nabor alternativno proizvedenega blaga nekoliko manjši. Povpraševanje potrošnikov je bilo na splošno stabilno in v običajnih sezonskih okvirih; Povečanja prodaje ni bilo. Povpraševanje industrije jajčnih izdelkov in komercialnih obratov za barvanje jajc se je povečalo, vendar je bila prodaja še vedno omejena. Glede na to so se cene jajc znatno znižale na ravneh na trgu navzgor; v maloprodajnem sektorju se je upad začel bolj očitno šele sredi meseca.

Januarske nemške pakirne postaje so za nadstandardna jajca znamke M v razredu M povprečno plačevale 12,73 EUR na 100, kar je 1,09 centa manj kot decembra, vendar je bila primerljiva lanskoletna raven presežena za 1,10 EUR. Od decembra do januarja so se cene v diskontnem segmentu bistveno močneje znižale, in sicer za isti utežni razred za 1,79 evra na povprečno 7,34 evra za 100 kosov. Vendar so dobavitelji vseeno dobili 1,26 evra več kot prvi mesec 2003. Za nizozemska jajca v utežnem razredu M je januarsko povprečje znašalo 6,81 evra za 100 kosov, kar je tudi 1,79 evra nižje kot v prejšnjem mesecu, vendar za 1,18 , XNUMX evrov višje kot pred letom dni.

Preberi več

Ko si lisica in merjasec rečejo lahko noč na dvorišču

Divje živali kolonizirajo naša mesta

Nočne "pojedine" na ljubeče oskrbljenem dvorišču, opustošenih parkih, prevrnjenih smetnjakih: Ne, ne gre za statistiko kriminala večjih nemških mest. Nasprotno, poročila že nekaj časa naraščajo, da divje živali, ki jih večina pozna kot sramežljive in previdne, vse bolj naseljujejo naša mesta in tu puščajo vidne sledi.
Lisice in divji prašiči

Potem ko so kune in rakuni pred nekaj leti prišli na naslovnice, se trenutno govori o lisicah in divjih prašičih, ki si dom ustvarijo v obsežnih zelenih površinah velikih mest in na obrobju. Medtem ko divji prašiči potujejo po celotnih vrtovih v iskanju hrane, se lisice bojijo kot prenašalke bolezni, kot je steklina ali lisičja trakulja, ljudje pa se na splošno nočejo preveč približati. Kaj šele, da bi na svoj vrt nastanili celo družino lisic, kar zdaj ni redko niti v metropolah. Divje živali pogosto spremenijo svoje vedenje v novem okolju: na primer zelo sramežljivi divji prašiči vedno bolj izgubljajo strah pred ljudmi in se jim včasih celo približajo.

Preberi več

Prašiči pitajo izgubljajoč se posel

Bruto marža za leto 2003 10,30 EUR na žival

Prašiči za pitanje v Nemčiji so se morali lani spoprijeti z močno nihajočimi cenami svojih živali. V zveznem povprečju so prašiči v mesnih trgovinah od razreda E do P leta 2003 prinesli le 1,20 evra na kilogram klavne teže. Najnižjo ceno v letu so v decembru dosegli le 1,03 evra za kilogram, najvišje pa septembra s povprečno 1,38 evra za kilogram.

Katastrofalno gospodarsko stanje prašičerej je razvidno tudi iz rezultata modelnega izračuna bruto marže (prihodek minus stroški za krmo in pujske) v preteklem letu: pri primerjavi stroškov in prihodkov je povprečje leta 2003 za podjetja s srednjo stopnjo uspešnosti le Poročali so o bruto marži 10,30 EUR na prašiča, kar pomeni, da je donosnost padla že tretje leto zapored. Za mesec december se izračuna samo znesek minus 6,50 evra na žival; izkupiček klanja ne bi mogel kriti niti stroškov krme in pujskov. Potrebna je bruto marža od približno 23 do 25 evrov na prašiča. Ker je iz tega treba poravnati vse druge stroške, npr. Za vodo, energijo, zgradbe, stroje, plače in druge.

Preberi več

Več gospodinjstev kupuje čebulo

Nadpovprečna poraba pri starejših

Vse več je nemških zasebnih gospodinjstev, ki vsaj enkrat letno kupujejo svežo čebulo: obseg kupcev se je v zadnjih petih letih povečal s skoraj 73 odstotkov na približno 80 odstotkov. Skupna poraba na gospodinjstvo se je povečala s 5,3 kilograma v letu 1998 na 5,9 kilograma v letu 2002. V primerjavi z gospodinjstvi, ki kupujejo čebulo, so leta 2002 v povprečju kupili približno 1,4 kilograma čebule šestkrat na leto. To izhaja iz analize neobdelanih podatkov ZMP / CMA, ki temelji na gospodinjski plošči GfK. Poraba čebule je nadpovprečna v skupini od 50 do 65 let, ki kupujejo tudi drugo svežo zelenjavo v večjih količinah kot mlajši.

Debela zelenjavna čebula se v nakupovalni košarici znajde le v majhni meri: leta 2002 je bila v povprečju 0,11 kilograma na gospodinjstvo. Rastlinska čebula prihaja skoraj izključno iz Španije in jo večinoma uporabljajo potrošniki v razsutem stanju, v predelavi in ​​v gastronomiji.

Preberi več